Po nekaterih ocenah je na univerzah po svetu kar okrog 5% študentov z disleksijo. Njihovo uspešnost se da z ustreznimi metodami bistveno izboljšati. Kaj disleksija sploh je, kako se človek z disleksijo znajde med vsakdanjimi težavami, ki jih ta motnja prinaša, in kakšne so reakcije oklice, o vsem tem nam je iz lastnih izkušenj pripovedoval univ. dipl. inženir kemije, ki ga disleksija ni ustavila, da ne bi uspel v poklicu, ki si ga je izbral. Poglavitne težave dislektikov so povezane predvsem z branjem in pisanjem ter s situacijami, ki se opirajo na linearen način dojemanja in razmišljanja.

Gost strokovnega srečanja, prof. dr. David Pollak z Univerze De Montfort v Angliji, nam je potem predstavil svoje poglede in izkušnje s problemom disleksije v visokem šolstvu. Sam je doktoriral s tega področja in se z njim ukvarja že skoraj štiri desetletja. Pravi, da študentje z disleksijo niso moteni, se le drugače učijo. V svojem strokovnem predavanju nam je predstavil mnogo metod in pristopov, ki jih učitelj lahko uporabi, da dislektičnim študentom olajša študij. Pri vsem skupaj je najbolj presenetljivo to, da so skoraj vse te metode zelo podobne metodam, ki se zadnje čase tudi sicer vedno pogosteje omenjajo kot splošni sodobni in uspešni učni pristopi. Večinoma so to metode, ki pomenijo premik z linearnega na vzporedni način dojemanja in razmišljanja, z zahteve po faktografskem pomnenju na vzpodbujanje kreativnosti in kritičnega načina razmišljanja in podobno. Tudi sicer je naravna pot do znanja kaotična in večinoma poteka vzporedno najprej prek večih čutnih zaznav, razumsko pa se ne organizira v linearni obliki, temveč v kompleksnih večdimenzionalnih vzorcih.

Dogodek smo pripravili društvo Bravo in SDVD v sodelovanju s Pedagoško fakulteto v Ljubljani.

Bralcu, ki ga tematika podrobneje zanima, priporočamo obisk spletnih strani www.brainhe.com, www.dyslexia-college.com ali www.dyslexic.com

In še zloženka o disleksiji.

Dr. David Pollak